Oratorij 2008 - Naklo

V novinarski delavnici so posneli zanimiv videospot za pesem Sreča na vrvici. Režiral je Martin Dušak, pela je Brigita Celar, psa je igral Rok Grašič, sodelovali pa so še ostali učenci sedmih razredov.

V dopoldnevih, ko smo nestrpno pričakovali popoldanske igre, smo se zamotili v raznih delavnicah. Obiskovali smo jih razdeljeni v starostne skupine, kakor smo bili tudi prej v katehezah. Vsak dan nas je čakala nova, še neodkrita delavnica. Z veseljem smo se podali v prav vsako in jo v uri in pol, kolikor so trajale, temeljito raziskali.

KUHARSKA (Petra Logonder, Maja Urbanc, Lucija Pikš, Ajda Košir)

»Ket mamo pa moko? Premal ruma smo dal not! A lahk že kr pojem? Mate še kej zame?« Vsa ta in še kopica drugih vprašanj se je zvrstila v kuhinji klubske sobe. Spotoma pa so nastale še razne dobrote. Vse dni smo cvrli miške in delali kokosove kroglice, druge stvari pa smo prilagodili starosti otrok, ki so prišli v delavnico. Tako smo z devetimi razredi delali še palačinke, z mlajšimi pa spekli čokoladni biskvit s kokosovim oblivom. Tudi sadna kupa in smetana prelita s čokolado nam nista ušli. Nikoli pa ni manjkalo tistih, ki bi pomagali kaj pojesti.

ŠPORTNA (Lenart Celar, Matej Legat, Urban Arh)

Vsak dan smo se od konca katehez pa vse do malice podili po igrišču in brcali žogo. Igrali smo nogomet, odbojko, se šli »med dvema ognjema«, če pa nas je izmučila vročina, smo se preprosto skrili v senco, počivali in malo navijali za svojo ekipo.

GLINA (g. Janez Zupanc, Jakob Perko)

Tudi letos nam je na pomoč pri delavnicah priskočil domači gospod župnik Janez Zupanc. Vodil je delavnico, pri kateri so iz gline nastale razne živalce, angelčki, ognjišče, skodelice in šalčke raznih oblik ali pa kaj drugega, kar nam je narekovala lastna domišljija.

LIKOVNA (Klavdija Poklukar, Magda Triler, Nina Jarc)

Med tem, ko so fantje večinoma ustvarjali z glino, so si dekleta izdelala nakit iz perlic. Po večini so nastajale zapestnice. Seveda pa se je tu in tam prikradel tudi kakšen fant, ki je nanizal nekaj perlic in tako razveselil prijateljico. Poleg tega smo uporabili še različne vrste testenin in izdelali nakit iz slanega testa.

MISIJA (Peter Čebašek, Klemen Bajd)

Če imamo Oratorij in razmišljamo o dobrih delih, tudi taka delavnica ne sme manjkati. Tako smo že kar po tradiciji čistili okolico, pometali, pobirali smeti, kosili travo, razveselili mimoidočega z nasmehom in pozdravom, vmes pa kakšno zapeli in si tako krajšali čas.

MULTIMEDIJSKA (Špela Kalan, Martin Dušak, Rok Kašpar)

Srečo na vrvici smo že kot majhni videli vsaj enkrat in vsi poznamo tisto pesem. Sedaj pa smo dodali svoje ideje in posneli novo verzijo videospota. Uporabili smo kar domač teren, saj ravno zato s sceno nismo imeli posebnih problemov. Igralce smo dobili v delavnici, za kamero je stopil že izkušeni Martin, vlogo črnega novofundlandca Jakoba pa je prevzel Rok.

DRAMSKA (Aleš Celar, Tina Kuhar, Neža Resman, Janez Draksler)

Skozi teden smo spoznali osnove nastopanja na odru, saj nas morajo gledalci dobro slišati, da nas lahko razumejo. Ko nam je Aleš podal kar nekaj igralskih pravil, smo se tudi sami preizkusili v nastopanju. Pri tem nam je bil v veliko pomoč računalnik, okoli katerega smo radi pobrskali.

FRIZERSKA (Meta Jovan, Eva Krampl)

Ko se usedeš na stol in svoje lase prepustiš animatorjevim nadebudnim prstom, nastanejo zanimive frizure. Med rdeče kitke, razmršene zelene lase, rožnate in modre čopke je zašel še kakšen zlato pobarvan pramen. Vse skupaj smo fiksirali s raznobarvnimi gumicami, krokodilčki, sponkami in lakom za lase, za krajše frizure pa smo porabili na kupe gela.

V petek nas je obiskala frizerka Marija s čisto pravimi škarjami in nam je skrajšala lase. Tako smo se veliko lažje podali v vroč dan, ki nas je čakal zunaj našega salona.

Več >>

Več >>

Več >>

Več >>

Več >>

Leto je naokrog in spet je čas za oratorij. Letošnja tema bo Odpri oči.

Naslov “Odpri oči!” izhaja iz Pavlovega (Savlovega) spreobrnjenja. Med potjo, ko se je bližal Damasku, da bi preganjal kristjane, ga je obsijala močna luč – Jezus in je oslepel. Po treh dneh ga je v Damasku obiskal Hananija in nad njim molil. V tistem trenutku so mu padle mrene z oči in zopet je spregledal ter se dal krstiti. Pavlova tridnevna slepota je tudi podoba njegove duhovne zaslepljenosti. Ko je v besni jezi preganjal kristjane, je bil notranje zaslepljen in ni vedel, da v resnici preganja Jezusa – Boga. S spreobrnjenjem je odprl duhovne oči in videl svet v drugačni luči.

Ob Pavlovem spreobrnjenju razmišljamo tudi o samem sebi. Večina od nas se ne more spreobrniti na tak način kot Pavel, saj ne preganjamo kristjanov. Vendarle se vsak v majhnih stvareh nenehno spreobrača in se tako obrača k Luči – Bogu. Vsak dan naj bi bili vsaj za malo boljši in tako odpirali oči za Boga, za bližnje in za dobroto. »Odpri oči!« torej pomeni: »Spreglej in poglej drugače. Videl boš Boga, bližnje in sebe lepše, spreobračal se boš in boš vsak dan boljši!«

Geslo »Odpri oči!« se povezuje z tudi z Lučjo (Bogom). Ponoči, ko ni luči, nam nič ne koristi odpreti oči, ker v temi tudi z odprtimi očmi nič ne vidimo. Bog je Luč, ki sije v našo dušo, mi pa odpiramo oči Njegovi svetlobi. To kaže tudi risba letošnjega oratorija: Pavel odpira oči Luči, ki prihaja z neba in ga razveseljuje.

(Oratorijski priročnik 2008: Odpri oči!)

Urnik oratorija Oratorij se dogaja na župniji. Je nekajdnevni program, ki ima bolj ali manj določen okvir. Namenjen je osnovnošolskim otrokom, ves čas oratorijskega dogajanja pa jih spremljajo animatorji (srednješolci, študenti) pod vodstvom voditelja (voditeljev) oratorija in ob spremstvu duhovnega voditelja (duhovnik, redovnica, bogoslovec). Oratorij je dejavnost katoliške Cerkve in pomeni prijetno preživljanje prostega časa (predvsem počitniškega) ter privlačno vzgojo za dobre krščanske in občečloveške vrednote.

Program oratorija se navadno začenja zjutraj in končuje popoldne. V dopoldanskem času udeleženci najprej prisluhnejo zgodbi, ki kot rdeča nit teče od prvega do zadnjega dne. Zgodba je navadno dramaturško pripravljena, zato jo v večini oratorijev zaigrajo. Zgodbi sledi jutranja molitev z veliko petja, nato pa je t. i. kateheza, kjer na prijeten način (prek interakcijskih iger in dejavnosti) pride do izraza kaka vrednota. Največji del dopoldneva je namenjen raznim delavnicam, kjer otroci ustvarjajo iz gline, rišejo, pečejo, izdelujejo razne predmete, žgejo v les … V mnogih krajih imajo otroci skupno kosilo, kar pomeni, da so lahko v varstvu ves čas, ko so starši v službi.

Popoldnevi na oratoriju pa so navadno namenjeni igram. Pogosto so to t. i. velike igre, ki trajajo tudi po več ur; organizirani so razni turnirji, olimpiade, skoraj nikjer pa ne smejo manjkati t. i. vodne igre, ko vodni balončki pokajo kar za stavo, suhi ne ostanejo niti animatorji.

Kakšen dan na oratoriju je namenjen pohodu v naravo. Ponekod animatorji na pot skrijejo razne liste z nalogami na cilju pa jih čaka skriti zaklad. Po dolgi poti se prileže hrenovka ali kranjska, nataknjena na dolgo palico in pečena na ognju. Ob priložnosti takšnega pohoda ostane v lepem spominu tudi sv. maša na prostem. Zopet drugje organizirajo pravi izlet z avtobusom, ali pa se gredo na bazen kopat.

Dan na oratoriju se vedno sklene z molitvijo - zahvalo Bogu, ki vsakemu človeku podarja mnogo darov, morda se da na oratoriju ob pomoči animatorjev, duhovnikov in sester to Božjo naklonjenost tudi lažje odkriti. Seveda je ob koncu dneva tudi spuščanje oratorijske zastave ob petju spevne himne.

Ob sklepu (navadno enotedenskega, ponekod tudi tritedenskega) oratorija otroci skupaj z animatorji pripravijo razstavo izdelkov, marsikje pa znajo tudi lepo pripraviti nedeljsko bogoslužje. Težko je napisati, kaj oratorij je, a kdor se ga je udeležil, komaj čaka, da se naslednje leto zopet začne.

(vir: Wikipedia)